Po dolgem času…
Objavil/a Katja 26.12.2007 pod miks
Dolgo nisem pisala. Vem. Ne da se mi razlagat zakaj. Še sama ne poznam točnega razloga. Preprosto…
Kaj naj povem? V bistvu je ena od obljub (saj veste tiste novoletne), da bom pisala blog. Se bom držala ali ne…ne vem. Drugače pa je moj life za silo dober. Šola presenetljivo gre, v petek pišem občinske in…nesrečno sem zaljubljena. Pri meni nič novega. In kdo je on? Dve leti mlajši visoki vitek smrkavec, ki mi je zmešal glavo. Totalno! Hecno je to, da se ali tega ne zaveda ali pa to ignorira. Ne vem. Je potrebno omeniti, da hodiva na isto šolo, da je sošolec od enega mojih najboljših prijateljev? No…in je potrebno omeniti, da ne upam pristopiti do njega? Zgleda da je treba omeniti. Po zaporedju srečnih dogodkov sem dobila njegov msn in končno dočakala da je prijavljen. In seveda mu pišem. Preprosti hi. In tipson ne odpiše. Res je, da je zaseden ali karkoliže ampak stisnilo me je pa vseeno. Ne ravno da sem kaj pričakovala ampak…če ti ta človek ne da miru in je v tvoji glavi med učenjem,pospravljanjem, tuširanjem in nevemčemše… ja potem te pa res malo butne. Ampak kaj moremo. Ali noče odpisati, ali nima časa…karkoli že. Na žalost je moja bestika na Rogli, druga frendica se vozi proti Ljubljani, še ena je nekje zunaj, oba besteka sta pa nwm kje. Tako da sem trenutno sama s svojimi mislimi, strahovi in razmišljanjem. Nekako bom tole morala prebroditi sama. Kot je splošno znano, se preveč sekiram zaradi določenih stvari, preveč načrtujem, pričakujem in…nwm prašite moje frende pa vam bodo povedali. Oni že vedo. Zgleda (vsaj trenutno), da danes ne bom zaspala ravno srečna ali nasmejana, ampak jebat ga, tak ti je life in…upanje umre zadnje(samomori pa mu žal ne uspevajo).
Ajd, uživajte v svojih partnerskih ali samskih življenjih. Js sem v svojem samskem vedno bolj nesrečna.
Ena filozofska :)
Objavil/a Katja 16.09.2007 pod miks
jaja…nism pisala. VEM! Sam nism vedla kaj naj napišem, da ne bo zgledalo čudno,bedno in dolgočasno. Pa še mal sm pozabla na tale moj blog. Js kot js.
No šola se je začela in tui prvi test matematike je mimo. Mnde sm pisala dve…aja pa rezultati so bli v večini porazni. Sam važno je, da je pr meni dve.
No in za danes sm se odločla da bom mal filozofirala. Včeraj sm brala knjigo Zadeti in sem se malo zamislala. Ker nisem bila sposobna spanja, sem pač napisala eno manjše filozofiranje. No…pa začnimo(bi rekel Hugo).
Alkohol. Vsi tako svarijo pred njim. Vsi se nekako bojimo posledic uživanja. Pa ga vseeno pijemo. Vsaj jaz. Kjub temu, da mi je včasih ogaben. Kljub temu,da se mi včasih obrača želodec, če samo slišim za npr. žganje. Pa vseeno pijem. Pivo, žganje, vino. Samo da je. Tudi če nihče v družbi ne pije, jaz bi. Ne vem zakaj. Preprosto mi je to lani prišlo v kri. Kr mi je takrat fino. Sonce sije močneje,glava je lažja, misli so drugje. Več poguma imam. Občutek imam, kot bi lahko objela svet. Tudi če mi je kasneje slabo in bruham. Lepo je vsaj za nekaj časa. Ko pijem, nisem živčna. Ne skrbi me šola, ne skrbi me, kaj si ljudje mislijo. Takrat uživam.
V parku mi je lepo. Ko ne pijem, če in ko pa pijem, mi je še lepše. Groza me je priznati, da uživam v tem, da z nekom tekmujem, kdo bo spil več. Čeprav vem, da bom izgubila. Fino mi je. Ampak kaj, ko me potem čaka steznitev(lahko tudi na hitro). Nikoli nimam mačka(hvala bogu). Slabo mi sicer je, a kaj potem. Pa je nekaj potem, kajne? Prijatelje skrbi, da se ne zastrupim in da ne bo treba na “pumpanje”. Moj in naš največji strah. Ker bi potem kdo izvedel. Doma včasih namignem, da kaj spijem, a nikoli ne povem koliko. Vedno je le kakšno pivo, bandidos. Tudi če je kdaj več. Ne trdim, da sem vsak dan mrtvo pijana. Tudi ne vsak teden ali mesec. Včasih ne pijem alkohola po en teden ali več. Ampak včasih opazim, d ami takrat ni fino. Da mi občutek ni všeč. Ker če predolgo ne pijem, potem mi je ob ponovnem “združenju” rado slabo. In to zelo kmalu. In potem ne izkoristim vsega.
Kmalu jih bom dopolnila 18. Začela bom voziti in opravljati izpit. To mi je ql in super, ampak to pomeni, da vseeno ne bom mogla npr. na koncerte s svojim avtom. Ne zato, ker bi bil problem se tja peljati. Problem bi bil, da mlad voznik ne sme dve leti napihati NIČESAR(in to je nekako pravilno) in jaz bi sigurno tam spila vsaj eno pivo(če ne kaj več). Prisegla sem, da če bom vozila ne bom pila. Nočem ogrožati prijateljev in itd. Ampak vseeno mi bo težko gledati njih, kako bodo lahko pili vse od koktejlov do vina in piva pa tudi žganja, jaz pa bom pridno vlekla svojo cocto,coca-colo,vodo ali sok. Ne bo mi ql in včasih me bo prijelo, da se ga “ulijem”. In ta čas, ko ne bom trezna mi bo fino. Ne bo me skrbelo. Ampak ko bo učinek začel pojenjati, me bo postalo strah. Voznica sem…ne smem piti. Kaj če mi vzamejo izpit? Kaj bodo rekli doma?
Alkohol je strup. Tega se zavedam. Ampak strup je v bistvu vse okoli nas. In dokler smo mladi…zakaj ne bi uživali?Bolje da poskusimo v mladosti, kot pa da se ga ulivamo še pri 30,40ih in postanemo pravi prvovrstni kroniki. Tisti, ki se bomo tega v mladosti naužili, nam na stara leta ne bo zanimivo…upam pa, da nihče od nas ne bo postal pravi alkoholik.
Par ljubavnih pesmic :)
Objavil/a Katja 23.07.2007 pod miks
evo vam par pocukranil lepih pesmic, ki sem jih spisala na morju..
Nisem dekle več,
ki je živela.
Zabodel jo ljubezni je meč,
ker je verjela.
Sanjala o družbi je fini,
o smehu,ljubezni,
o sreči edini.
Verjela je, da bil si vse.
Kaj si ji storil?
Prebodel srce.
Jokala, kričala,
umrla bi zdaj,
morila, molčala,
da spet bil bi raj.
Nisem poet in to zgodbica ni.
To so le kriki: » Nazaj te želi!«
LJUBIM, SOVRAŽIM.
KRIČIM IN MOLČIM.
JOKAM, SE SMEJEM,
NAZAJ TE ŽELIM.
BOLEČINA SE PASE,
SRCE JI JE SLAST.
NE MISLIM VEČ NASE,
LJUBEZEN JE PAST.
MISLI SOVRAŽIM,
POLJUBE ŠE BOLJ.
OBJEME PREZIRAM,
DOTIKOV NIKOL’.
REŽEM SI ŽILE,
PREBADAM TELO.
SOLZE SO GRENKE,
KER TEBE NE BO.
MISLI.
KOT MAJHNI MEHURČKI.
TISTI MILNI, V KATERIH SE POJAVLJA MAVRICA.
V KATERIH SE TAKO LEPO PRELIVA MAVRICA.
IN NA KONCU PREPROSTO POČIJO.
IZGINEJO TAKO BREZ SLEDI.
KAKO SI ŽELIM, DA BI RES BILE TAKŠNE.
PRERPOSTO POZABLJIVE.
HIPNE.
NIKOLI VEČNE.
DA BI JIH LAHKO IZBRISALA.
DA BI SI NEHALA OČITATI.
DA BI NEHALA OČITATI TEBI.
DA BI SE NEHALA POGLABLJATI V DEJSTVO, KDO JE KRIV.
KRE JE TO LE IZGUBA ČASA.
TAKO NE BOM NIKOLI IZVEDELA.
NIKOLI ME NE BO ŠE BOLJ PRIZADELO.
NIKOLI MI NE BO RAZODELO.
KAJ SE V TVOJIH MISLIH GODI.
JIPIII ali ŠE ENA O HARRYJU :)
Objavil/a Katja 22.07.2007 pod Film, knjige
Hja, spet sem tu.
Pred kratkim (natančneje v petek) sem si ogledala film feniksov red in bila zelo navdušena. Ok, v primerjavi s knjigo je zgodba kar drugačna ampak vseeno…bilo super. Igralci so me zopet navdušili, zvočni učinki so bili presenetljivi…v glavnem…ni da ni.
Drugače pa je včeraj oz. v petek ponoči izšla poslednja knjiga Harryja Potterja. Prebrala je še sicer nisem, sem pa že prebrala obnovo (nisem mogla potrpeti, ker me je tako firbcalo, kdo umre). Aja, se še spomnite, ko sem jokala, kako bo s prevodom? Prevod bo!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!! Pravice je odkupila Mladinska knjiga in prevajal bo zopet Jakob Kenda. 
Popolnoma sem v nebesih. Aja pa prevod bo izšel 16. 2. 2008. Tako da imamo kaj delati. Ampka vseeno…konec je tu. Nič več novega. Nič več posebnega. Stvar, ki jo spremljam nekje od 11. leta, se zaključuje. Za vedno. Konec je…in jaz sem žalostna. Brez heca! 
In v teh norih Potterskih dneh sem ugotovila, da brati Harryja niti ni tako noro. Ugotovila sem (tudi po blogu na siolu), da se nad knjigo navdušujejo tudi ne več najstniški ljudje. A ni to super? To pomeni, da mogoče nisem jaz totalno usekana ali pa je svet končno zašel na pravo pot. :) JIPI!
Tako…se bom poslovila. Že dva dni imam matinejo HP filmov in knjig. Doma so me proglasili za obsedeno in zmešano. Ampak, povedano po pravici…BMP!!!! 
nazaj sem!
Objavil/a Katja 18.07.2007 pod miks
Hello!
Lep vroč pozdrav! Včeraj sem se vrnila z otoka Samos. Fino blo!!!Temperature sicer ubijalne ampak če vsak drugi dan piha veterček, je čisto super. Missala sem moje lubeke(ogromno jih je, pa se bojim da bi pri naštevanju kirga spustila). Ok no…najbolj sm seveda missala mojo Lily, ki je bla moj pridni informator o dogajanju tu dol. Pa še missala me je na polno. In kak to vem? Ker je to povdarjala non stop. Eni bučmani mi niso znal odpisovat na SMSe (sej jih bom kregala).
Hja in kaj sem počela teh sedem dni na ljubem gršem otočku? Hja…dol smo v TOR prileteli v zgodnjih večernih urah, tako da sem lahko šla le jest s familijo. Naslednji dan smo si šli malo pogledat plažo in okolico hotela, potem pa hop dol do morja. Pozno popoldne smo šli še na info ure, potem pa pod tuš pa v mesto. V ČET smo se odpravili na izlet po otoku. Zanimiva stvar, tale naš Samos. Zvečer pa spet v mesto, malo nakupovat darila in razglednice. PET in SOB smo preležali na plaži, kjer smo brali knjige, reševali križanke, se kopali v tipično “toplem” grškem morju (ok no…bilo je sigurno toplejše kot je na Lesbosu, za Karpatos pa nisem čist ziher če je kej toplejš) in lenarili. V NED smo šli na izlet v Turčijo, kjer smo si ogledali mesto Efes (ful fino ohranjeno mesto iz antike), Artemizin tempelj potem pa hop na bazar ter domov. V PON smo se spet sončili in namakali ter iskali lupinice morkih ježkov :), zvečer pa smo šli še malo v mesto potem pa pakirat. In prehitro je prišel TOR. Čas do odhoda smo izkoristili za ogled Korosa v muzeju ter za poslednje utrinke v samem mestu. Iz mesta smo se šli osvežit na bazen in kmalu smo se morali posloviti in oditi. Občutki so bili mešani. Dol je bilo sicer super in fajn in itak da bi ostala dol, samo kaj ko ni bilo mojih lubekov in kronikov zraven…
Naj še pripomnem, da imajo Grki ubijalsko dobro hrano in zato je moj trebušček postal kar pošteni trebuh. Hja…telovadba bo potrebna.
LP!
Harry Potter…spet
Objavil/a Katja 6.07.2007 pod knjige
Pa naj spet pade ena debata o Harryju…
http://www.hpslo.com/?hpslo=slovenianhbp
Tole je angleški dopis založbi Christopher Little, ki skrbi za avtorske pravice tujih prevodov. No in zakaj sploh pišem o tem? Ker se je razvil strah, da zadnja knjiga ne bo prevedena. Po informacijah, ki jih imam je založba Epta šla v tri krasne, tako da niti ne vemo kdo bo založnik. No ok, recimo, da se založnika še najde (nekako). Potem pa pride do problema, ki se imenuje prevajalec. Zakaj? Da povem tistim, ki tega ne veste; Prvih pet knjig je prevedel Jakob Kenda. Kako dobro ali slabo jih je prevedel…nwm…on je začel ustvarjati ta svet, slovenski svet Harryja Potterja. Kolikor mi je znano, se je držal originala, a vseeno nam je nekaj besed iz knjige spremenil v slovenščino oz. jih je poslovenil. In potem pri prevodu šeste knjige nastane ogromna težava. Kenda ne prevaja več. Ok, v redu, dribci so pač munjeni. Ampak ok, mogoče bo dragi Branko (Gradišnik) naredil dober prevod. Figo! Prevod je bil zanič!!!!!! Ne pravim da je sam gospod Gradišnik slab prevajalec ali kaj podobnega ampak…bolj ga cenim za kakšne slovarje kot pa za knjigo. No…iz prevoda HP je naredil polomijo. Knjiga mi zveni učeno, čudno in…skoraj nezanimivo. Nekatere že uveljavljene izraze, ki jih je vpletel Kenda je preprosto spremenil. In potem sem(malo kasneje) izvedela še…opa…da gospod baje ni prebral prejšnjih izvodov. In seveda sem ponorela. Ampak ok, glupa založba je pač dala takšnega prevajalca. Gremo dalje. Če sam prevod ni dovolj grozen, je grozen zadnji del knjige, ki bi naj služil kot nekakšen slovarček, pripomoček ob branju ali karkoli že. Po mojem mnenju (in to lahko vzamete kot popolnoma moje osebno mnenje) je bil v določenih točkah žaljiv do gospoda Kende. Oprostite ampak tak občutek sem imela. In seveda sem ostala za vedno nezadovoljna s prevodom knjige. Aja pa naj omenim, da sem prebrala pred in po izzidu prevoda tudi original. Tako sem si vsaj popravila okus (nekako).
In kaj sedaj? Ko takole razmišljam, mi je seveda na prvem mestu, da je knjiga sploh prevedena. Ampak prosim vas (kdorkoli bo že to prevajal), pomislite vsaj z nekim malim delom vaših misli, na nas, bralce. Prosim, omogočite nam zadovoljiv zakjuček te sage.
PROSIM!
Dolgočasen teden…ampak se je dalo preživeti
Objavil/a Katja 6.07.2007 pod miks
Hja, v tem tednu se ni zgodilo popolnoma nič posebnega. Lutala sem k dohterjem, si šla nabavit nove kavbojke, potem sem se odločila še odpraviti k moji Lily da me nauči šejka z oprsjem(nujno rabim za plesne, vse kar znam pa je šejk z ritjo). To učenje se je potem sicer rahlo razpletlo še na sedenje ob kompu in buljenju v ekran in pa na fotografiranje. Punci imama pač veselje pred fotoaparati. No, vmes sem si še prenovila stran na Simpatijah in ustvarila novo stran na Glasuj zame (in se kar prekleto namučila), pekla kruh (včasih me pač neki zagrabi) in šla na plesne pokazat moj šejk ( ). Danes pa moram k frizerju. Včasih sem imela frizerje blazno rada in ne trdim da jih sedaj ne maram.Ampak ker se redno hodim strižt na šest mesecev, me vedno postrižejo vsaj za deset centi. In tega me je groza. Lase imam namreč nekje do sredine hrbta oz. celo malo dlje in mi jih je škoda. Odkrito povedano. In zato imama z mamo večne boje, ker jaz bi nekje v sebi sicer imela neko novo frizuro, ampak ko mi pokažejo, koliko las bo moglo it, si premislim. In po moji “nesreči” se skoraj vedno najde kakšna stara frizerka ki mi reče, kakšno lepo barvo imam (sem namreč naravna blonda :S) in kako dolge lepe lase imam. Seveda sem vesela in potem še težje prenašam striženje. Ampak imajo pa moji obiski pri frizerju vsaj eno pozitivno stran. Ker imam BLAZNO tanke lase se mi vedno vozlajo in imam ob koncih dneva vedno nekje pri vratu včasih pa prav pri konicah sračje gnezdo. Zato se moram česat nekje minimalno štirikrat na dan, da lahko vozlje vsaj za silo spravim v red. No ko se postrižem imam mir za nekje…en mesec. Potem pa se zopet začnejo počasi vozljat.
In zakaj sem tako obsedena z dolgimi lasmi? Zato ker imam naslednje leto maturantski ples in poleg dolge črne obleke s korzetom(ki je garantiram ne bom dobila) si želim še dolge lase. Ker imam srečo da so ravni sem nekako predvidevala da bi mi padali kakor v slapu navzdol. In zato se za vsak cm las sekiram sto na uro. Ker jih hočem imet nekje do riti. Obljubila pa sem sebi in mami, da se po maturantskem ostrižem in si naredim eno normalno frizuro. Ker neka sprememba bo mogla bit.
Nič no…se grem pripravljat na friziranje. Lep pozdrav!
Kolesarji na pohodu…:)
Objavil/a Katja 1.07.2007 pod miks
Nedelja je minila v duhu intenzivnega kolesarjenja. Mojo bogo Lily sem že okol devetih vrgla iz posle,ampak mislim da je blo vredno. Odšle sma v Mercator po Energy, da sma mele neke vrste možnost za obnovitev moči. Zavile sma nazaj na letališče in se tam srečale z najinim vodnikom Matijo.Skupi smo odkolesarili na težko turo. In nagrada? Na Polule, torej na njegov vikend, sma šle počivat. Štromalo nam ga je na polno in ob izbrani glasbi smo nardili nekaj bol ali manj uspešnih in lepih posnetkov s Lilykinim fotoaparatom, si pogledali motorje (NOOOOOOOOOOOOOOOOORO),se malo igrali z zračnimi puškami, si ogledali stare pecikle in poslušali pravi stari YUGO rock. Hja ampak ker je svega lepega enkrat konec sma morale midve počasi domov na kosilo. Pa saj neskočno verjamem, da bomo naslednjo nedeljo šli spet. Potem od 10. do 17.7. pa tako mene ni. Katka carica gre namreč na Samos!
lep poletni rekreativni pozdrav! 
Žalska noč…zakon!
Objavil/a Katja 30.06.2007 pod Glasba
Včeraj nas je bilo par kolegov na Žalski noči mladih. Bilo je preprosto fantastično. Z mojo najdražjo bestiko sicer nisva bile od čistega začetka(začelo se je ob 18.00 midve pa sva se noter premaknili nekje okoli 21.00). Doživele smo zelo dobre koncerte skupin Aperion in Naio Ssaion, vrhunec večera pa je bil koncert Siddharte. Odkrito rečeno…pipalo nam ga je. Skakali, peli in vpili smo. Verjamem da smo Matija,Lily in jaz na tem delu koncerta porabili vse taome moči. Bilo je res NORO!!!!!!
Zdaj pa še nekja drugih splošnih utrinkov, ki vsaj po mojem nimajo neke neposredne zveze s samim koncertom (ali pač?). Pivo je imelo okus po milnici (ampak vseeno se je splačalo piti pir ker je bilo veliko točeno pivo po ceni enako mali zali), cene so bile kar presneto začinjene (ampak to ni nič novega). Med koncertom so se preveč pijani in verjamem da tudi malce zadeti osebki (bili smo pač v Žalcu ) igrali nekakšno suvanje in nas dodobra potokli, ampak so se hvala bogu malce umirili, tako da samega koncerta Siddhov niso pokvarili popolnoma (je pa res da me zaradi jih določeni deli telesa bolijo bolj kot bi me drugače). Aja in posledica koncerta tokrat ni slab glas (ure olo petja so se obrestovale in sem se nauila dret) ampak to, da vse slišim izredno slabo. Ampak verjamem, da se bo to uredilo.
Danes se zvečer odpravljam na plesne, potem ju3 pa na kolo z mojima lubekoma. Spet bom cela crkjena. Aja pa da ne pozabim; če bo vse po sreči, grema z Lily v torek ali sredo v Aqualuno. Upam da ne bom spet fasala pretresa možganov.
En lep utrujeni rockerski pozdrav!
Harry je zakon!
Objavil/a Katja 29.06.2007 pod Film, Zabava
Tisti ki tega še ne veste; naravnost nora sem na vse kar je povezano s Harryjem Potterjem. Resnično sem obsedena z njim(ugotovili so moji frendi ter tastari). Vse skupaj se je začelo, ko je prišel ven film. Slišala sem, da bi naj bil napisan po knjižni predlogi in ker pač rada berem, sem si šla to čudo izposodit. In se zaljubila. Neskončno! Od takrat moji ubogi tastari nimajo miru. In to traja že vrsto let. Ne pom razglabljala o tem ,kaj vse poleg knjig in VHSov imam, ker, no ja…bi mislili da se mi je totalno utrgalo.
In zakaj sploh to pišem? Zato, ker je 19.7.2007 premiera filma Harry Potter in Feniksov red. 21.7. pa izzide še poslednji del Harry Potter and the Deathly Hallows. Seveda bomo morali presneto dolgo čakati, da se prevede v slovenščino(srčno upam da se bo), ampak važno je, da izzide. Ampak… to je zadnji del. Ko bomo knjigo prebrali, bomo lahko čakali le še na film. In če sem nekako prav izračunala, bo nekje okoli leta 2010 vsega konec. Nič več novega. Nič napetosti. In lahko vam povem, da pri skoraj osemnajstih letih nwm kaj bom naredila. Kaj bomo potem počeli, kaj bomo potem pričakovali? Moji stari govorijo nekje že od leta 2004 da me bo minilo in me ni. Ker je Harry preprosto zakon! Po koncu napetosti nam bo ostalo le to, da resno ustvarimo nek kult, kjer bomo tega knjižnega junaka in tudi glavnega igralca ki ga je upodobil, po božje častili. Sama sem absolutno za in tudi na svetovnem spletu se že zdaj najde ogromno privržencev. Tudi v Sloveniji. Ampak vseeno. Ko se bo prah polegel, nam bo ostal grenek priokus, da je vsega konec.
Nič…grem spit še eno skodelico maslenuška in malo poleteti na Čistometu 5 da si zbistrim glavo.
